Zanimive misli Boruta Pahorja iz pogovora

Sposobni smo dati od sebe več. Rekel bom že prežvečeno frezo: velika večina Slovencev je pridnih, ambicioznih in delovnih. Ta delovna etika je še vedno v nas. To, da država ni sposobna te delovnosti, ambicionaznosti in podjetnosti bolje organizirati, je naš največji problem.

Mislim, da se preveč zanašamo na to, da mora država poskrbeti za preveč stvari. Mislim, da so ljudje sposobni veliko bolje poskrbeti za marsikatero stvar, kot to namesto njih poskrbeti država. Če bi imeli boljše pogoje, bi ustvarili veliko več kot sedaj. Dokaz temu so tisti, ki si vendarle izborijo možnosti, da to naredijo in pokažejo ter so globalno vrhunski.

Včasih morate riniti tudi tam, kjer se postavi prepreka, če verjamete, da je za prepreko smiselna pot naprej.

Ko sem podeljeval odlikovanja, sem se vprašal, zakaj prav oni dobijo odlikovanje? Niso edini, ki imajo znanje; znanje imajo tudi drugi. Niso edini, ki imajo talent; talente imajo tudi drugi. Na koncu sem prišel do spoznanja, da so to ljudje, ki vztrajajo in imajo fokus.

Delam stvari, ki jih delam rad, ne brez napak, imam pa fokus in vztrajanje.

Zelo pomembno je, da tisti, ki vodi vlado, državo in parlament, je suverena osebnost v tem smislu, kar pravi ustava – da delaš po svoji vesti.

Nihče ne dela vedno vse prav. Nobody is perfect. Ni človeka, ki bi bil perfekten. Vsakdo se kdaj zmoti in dela napake in te napake plačujejo ljudje. Vendar če že dela napake, če greši v svojih odločitvah, mora grešiti in delati napake zato, ker je prepričan, da dela nekaj, kar bi bilo sicer prav. Četudi se kasneje izkaže, da je narobe. Če pa nekdo dela narobe zato, ker je v to prisiljen ali ker ima od tega kakšno korist, je pa to popolnoma neetično. Če zaradi tega dela napake in krivice ljudem, to je pa narobe.

Šele z nekim zamikom sem razumel, zakaj povsod po svetu državniki prisegajo na vest.

Nihče ni nezmotljiv. Ko ste pred odločitvami, za katere izkušnje nima pravzaprav nihče, se morate odločati po svoji vesti. Ne sprašujte, kaj bo temu prav, pa kaj bo onemu prav ali kakšne koristi boste imeli od tega.

Ko si mlad, imaš neskončno energijo, zaletavost … Ko si starejši, imaš pa vendarle neko izkušenost, neko modrost, tudi premišljenost.

Verjetno ne bi bil tako dober predsednik države, če ne bi bil prej verjetno slab predsednik vlade. Ta izkušnja mi je pomagala, da sem kot zrela osebnost prišel na položaj, ki terja neko zrelost, premišljenost in manj zaletavosti.

Uživam v tem, kar delam. Če bom v delu užival, bom tudi naredil dobro.

Imate ljudi, ki zelo dobro delajo, zares, ampak dobijo enako kot tisti, ki prav nič ne naredijo. To me moti.

Ko vidim, da plačujemo veliko davkov, si mislim … Ko sem bil predsednik vlade in države, nisem vedel, da je to tako težko zbran in oddan denar. Z njim bi morali bolj gospodarno delati. Saj na načelni ravni vsak politik ve, da je odgovoren za to, da gospodarno ravna z denarjem. Ampak tega zavedanja je še vedno premalo. Mislimo, da je javna uprava vreča brez dna, ampak ta vreča ima dno. Ni dovolj, da zgolj imamo javno upravo, mora delati učinkovito in produktivno.

Če v zasebnem sektorju delam dobro in veliko, tudi dobro in veliko zaslužim. Če delam nič, dobim nič. V javnem sektorju ni tako. Tam lahko delate dobro ali slabo, dobite enako. To me najbolj moti.

Mladi nimajo takih zavor, ki pridejo s socializacijo in izkušnjami. Bolj kot ste izkušeni, bolj ste previdni v življenju, praviloma. Mladi pa niso tako previdni in vam dajo za misliti stvari, o katerih vi ne razmišljate. Pa mladi ljudje zelo radi delajo. Delajo zato, da ustvarjajo.

Ko vstopate v svet oglaševanja, ne morete delati isto, kot delajo vsi ostali. Morate delati nekaj drugače.

Eno so napake, drugo je pa pomanjkanje hrabrosti, ko je treba narediti kakšno stvar, ki gre proti splošnemu prepričanju, ki vzbuja nelagodje, ki terja od tebe posebno energijo ali strast. So trenutki v življenju, ko bi lahko naredil kaj več, kot sem. In to obžalujem. Je pa to šola za naprej.

Ne obžalujem stvari, ki sem jih naredil narobe. Obžalujem stvari, ki jih nisem naredil zato, ker sem se zbal. Ker mi je zmanjkalo poguma, da bi jih naredil, čeprav sem mislil, da bi bilo to dobro ali prav. Prav to – da nisem nečesa naredil zato, ker nisem zbral dovolj poguma, to obžalujem.

Če želite devetkrat zapored zmagati, morate početi nekaj, kar drugi ne delajo. Ne delate vedno prav. Delate tudi narobe. Kot pravi moja Tanja – delate tudi neumnosti.

Trije mladi ljudje so mi pisali, da bi radi delali zame, predvsem TikTok. Rekel sem, da jih ne rabim. Pisali so mi še enkrat, da ne vem, da jih rabim. To mi je bilo všeč. Poklical sem jih na razgovor, smo se ujeli in sedaj sijajno sodelujemo.

Absolutno nimam nič proti, da imajo ljudje svoj pogled. A tudi jaz imam svojo pravico do življenja. Kolikor sem zmogel, sem po svojih najboljših močeh dal tej državi vse in ji bil absolutno predan.

Nekaj ujetih utrinkov z dogodka ZGODBE AKROBATOV z Urošem Slakom: Borut Pahor in Marjeta Hribar, KUOLMI

Tudi te dogodke organiziramo z namenom spodbujanja podjetnosti in ustvarjalnosti ter prikazovanja podjetništva v pozitivni luči.