Končalo se je leto 2050. Pred nekaj leti sem počasi, s težkim srcem, končal svojo aktivno podjetniško pot, sedaj pa samo še podelim kakšen nasvet mladim. No, v resnici grem pogosto pogledat Mesto Akrobatov, pa za veselje pomagam razviti še kakšno tehnično igračko ter obiščem kakšno stranko. Res je, da so v življenju ključni odnosi.Kadar se ne potepam po svetu, uživam v življenju v svoji leseni hišici v objemu planin. Ok, ni vse perfektno, meni tako ljube gore iz leta v leto postajajo višje in težje dosegljive, so pa lepše kot kdajkoli.
Slovenija je že precej let izredno zelena dežela. Prehod v zeleno in krožno je uspel bolj, kot smo lahko upali, smo pa zaradi prehitrega tempa izgubili veliko konkurečne prednosti proti azijskim tigrom. Emisije so se bistveno zmanjšale, še bolj pa me osebno veseli, da na avtocestah že vrsto let avtomobili vozijo sami. Še nekaj časa bo potrebno, da bodo obvladali naše ozke gorske ceste, ampak je že to, da lahko na avtocesti berem maile, velik korak naprej.
Praktično vse življenje sem posvetil temu, da v Sloveniji začnemo ceniti podjetništvo, podjetnost in lastni kapital. Ko sem pred dobrimi petdesetimi leti začel svojo podjetniško pot, sem se šalil, da bo potrebnih sto let, da bomo ustvarili stabilen gospodarsko politični sistem. Sedaj, po šestdesetih letih, ugotavljam, da nisem bil daleč od resnice. Zdi se, da se kar ne moremo znebiti zgodovine, da smo v svoji majhnosti še vedno omejeni. Ja, še kakih petdeset let, pa bo.
V zadnjih tridesetih letih se je na srečo razvilo kar nekaj močnih podjetij v domači lasti, ki plačujejo davke doma, investirajo v mlada perspektivna podjetja in so steber nadaljnjega gospodarskega razvoja. Res smo lahko ponosni na slovensko znanje in inovativnost.
Velik korak naprej v Sloveniji se je zgodil, ko smo se začeli pogovarjati o temeljnih vrednotah družbe in začeli projekt 5 temeljnih vrednot Slovenije. Počasi, a vztrajno razvijamo vrednoto zaupanja in sodelovanja. Največjo spremembo smo storili, ko smo načrtno začeli poudarjati spoštovanje in zaupanje do politike, s čimer smo opogumili tiste, ki se iskreno zavzemajo za napredek družbe. Tako poštenostpostaja cenjena, medsebojna pomoč nas je krasila od vedno, pripadnost se je okrepila. Začeli smo se pogovarjati o zmernosti. Dober primer je, da se zavedamo, da vsi ne moremo imeti enakih plač, saj so razlike v prihodkih ključni element motivacije. Moramo pa ohranjati smiselna razmerja. V naši družbi bi si že vedno želeli razmerje 1:3, realno vzdržno pa je 1:7. Višja razmerja vodijo v družbeni razkol.
Politični prostor se je končno stabiliziral, menjava levih in desnih strank na oblasti pa nam je prinesla relativno dobro ravnovesje med gospodarsko močjo in socialno politiko.
Sistemi delavskega solastništva v podjetjih in sistem nagrajevanja z opcijami sta bistveno pripomogla k razvoju, v pretežno javni lasti so ostale osnovne javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, telekomunikacije ter transport. Privatna podjetja, ki delujejo na teh področjih, pa ustvarjajo tržne razmere in dvigujejo kvaliteto storitev.
Na drugi strani smo s popolno digitalizacijo optimirali delovanje javne uprave. Danes lahko s telefonom opravite vse potrebne storitve, mobilna aplikacija pa vas opozarja, da česa ne pozabite. V zadnjih letih smo se končno začeli zavedati, da država nima monopola, temveč da je prav tako kot podjetja na globalnem trgu, kjer mora biti konkurenčna vsaj s sosednjimi državami, v današnjem dinamičnem svetu pa s prav vsemi deželami na svetu.
Končno smo se začeli zavedati, da višanje davkov ne prinaša bogastva, temveč revščino in socialno stisko.
Ena stvar pa me prav posebno veseli. Končno smo v šolstvu začeli vzgajati zmagovalce. Ne zahtevamo več enciklopedičnega znanja, ki je danes na voljo, kadarkoli želimo. Otroke spodbujamo, jih nagrajujemo za ideje in jim pustimo, da razvijajo področja, kjer so močni. Gospodarstvo in šolstvo se povezujeta, aktivno sodelujeta in prepletata. Mladi talenti ostajajo v Sloveniji, saj smo jim ustvarili prostor, kjer svobodno ustvarjajo, neuspehi pa so jim dovoljeni. Lepo je videti, da naš podjetniški prostor zapolnjujejo mlade podjetnice in podjetniki, ki smo jih opazovali in jih tako ali drugače podprli v njihovih začetkih.
Osebno ne bom več na tem svetu, ko bo Slovenija praznovala stoto obletnico samostojnosti, verjamem pa, da jo bodo naši pravnuki prav na osnovi te zmagovalne miselnosti, ki jo sedaj vzgajamo, sposobni pripeljati še mnogo dlje, kot smo jo mi.
Srečno, naša ljubljena Slovenija!
