»Danes so dovoljene sanje,« si večkrat prišepnemo, medtem ko korak za korakom urejamo okolico Mesta Akrobatov. To ne bo le stičišče visoke tehnologije, ampak tudi v širšem pomenu okolje, v katerem je prijetno živeti. Zato poleg cest, zidov in strojev načrtno planiramo tudi zelene parke in urejamo večja območja gozdov.

.

.

Vso poletje smo sekali robidovje, redčili podrastje, čistili odmrla drevesa in dali svetlobo in prostor, da bo čez leta nastal bogat gozd. Ker zelenja nikdar ni preveč, smo večji del ob cesti sedaj še pogozdili, česar smo se lotili prav znanstveno.

.

.

Sprva je prišel predlog, da bi zasadili črni in beli bor ter brezo. A Uroš Zalokar, ki skrbi za zelene površine Mesta Akrobatov, temu ni bil naklonjen. »Borovci ne sodijo v naše okolje. Pozimi rabiš zračnost, ki jo dajo listavci.« Tudi Jani Cestnik, biser znanja za mnogo reči, je temu pokimal. Prav tako Marjan Špacapan, ki je podal še svoje pomembne poglede in razmišljanja iz izkušenj mnogoterih pogozditev. 

Če ne borovce, kaj potem?

Uroš je zdelal liste marsikatere knjige, zbiral mnenja strokovnjakov in pridobil še ključne predloge dr. Janeza Pirnata, upokojenega profesorja na biotehniški fakulteti. Upoštevala sta značilnosti lokalnega okolja, alergenost posamezne vrste, pričakovane višine, potrebno svetlobo … in na podlagi vseh zbranih informacij napisala predlog zasaditve.

.

.

Izbrala sta 13 različnih vrst dreves in 4 grmovnice za predele bližje ceste. Jure je k predlogu dodal še hrast DOB, simbolično: »Ker je bila tu nekoč Dobrna.«

Zakaj toliko vrst? »Lepo je, če je gozd mešan. Enkrat eno drevo cveti, potem drugo … in tako vse skupaj pride bolj do izraza – razgibano in na pogled bolj bogato.« Ali rečeno preprosteje – ker je lepo. 

Kako zasaditi? 

Obstaja več načinov zasaditve. Zaradi praktičnosti urejanja terena med drevesi je neugodna zasaditev brez strukture, zato so predlagali trikotniško zasaditev z 2,5 metri razmaka med dvema sadikama (opcija B).

.

.

Dobro, naredimo torej tako. 

Po gozdarskih standardih se 80 % uspešnost pri zasaditvi šteje za uspešno. »Da bi bil ta procent čim večji, smo pri zasaditvi uporabljali specialni substrat BVB bio potground,« kar sicer pri pogozdovanjih ni v navadi. »V vsako luknjo smo dali eno lopato substrata, nato vstavili drevo, dali malo zemlje, nato še eno lopato substrata in z rokami potlačili okoli korenin, da sta se zemlja in substrat čim bolj oprijela korenin drevesa. Po končani zasaditvi smo zaščitili občutljiva drevesa pred divjadjo in pognojili s 100 % naravnim univerzalnim organskim gnojilom Bioorganik,« razloži Uroš Zalokar. 

Tako smo zasadili več kot 700 dreves in … 

.

.

… ni nam bilo všeč. 

Na razgibanem terenu je bilo za oko všečno, na ravnih predelih pa so izrazite črte jasno nakazovale umetno tvorbo. Želeli smo bolj … naravno. »Čudno,« se smejimo temu, »Juretu ni bil všeč ta vzorec, pa tako lepo je bilo vse v linijo. Kot strojnik ima rad ravne linije, take lepe, po merah. A to mu pa ni bilo všeč. Res čudno.« 

Iskali smo nov način. 

Vse misli so se obračale v zakonitosti narave. »Večino stvari v strukturi narave sploh ne opaziš, samo čutiš, da ti je prijetno. Prijetno pa se počutimo, ko so stvari v neki harmoniji, ki jo ustvarja narava. Zato je smiselno čimbolj slediti tem načelom,« je razmišljal Uroš.   

Vid Kok, Jani Cestnik, Uroš Zalokar, (Jure Knez pa na daljavo) so imeli kar nekaj delovnih sestankov, modrovanj in načrtovanj.

Našli smo rešitev. Vid je predlagal Zlati rez, znan tudi kot Fibonaccijevo zaporedje. 

.

.

To znano zaporedje se pogosto pojavlja v naravi. Še človeško telo je sestavljeno po principu zlatega reza, kar je v umetnosti učinkovito koristil že Leonardo da Vinci. Zlati rez v likovni umetnosti velja kot simbol urejenosti ter pomeni skladnost merske kompozicije likovne stvaritve. Ker se pogosto pojavlja v naravi, je za naše oko – lepo. Deluje pravilno. Ustvarja harmonijo. 

Vid je sprva naredil računalniški model. Z dronom so poslikali območje zasaditve in nanj pripeli točkovni model. 

.

.

Kako pa to označiti na dejanski površini v naravi? 

Sprva so razmišljali o leseni šabloni. Potem je Vid predlagal meritve z GPS-om, ki pa na telefonu ni dovolj natančen. Vendar obstajajo RTK bazne postaje in sprejemniki, s pomočjo katerih lahko s telefonom določiš lokacijo do centimetra natančno.  

Najlažje bi bilo, če bi poklicali geodeta, ampak: »Ne rabimo geodeta, če imamo Vida Koka.« Malo za hec, a resnično je naredil pravo študijo teh meritev. Preučeval jih je, naštudiral in takoj, ko je v roke dobil sprejemnik, v navdušeni neučakanosti že ob 23ih zvečer stal na parceli in preizkušal meritve. 

.

.

Obstajal je le en izziv – najbližja bazna postaja je v 70 km oddaljenih Markovcih. Zvečer je še delovalo, zjutraj, ko naj bi presajali, pa ne več.

»Kaj če bi kupili kar svojo bazno postajo?« Tako je sedaj v Sloveniji le nekaj RTK baznih postaj in ena izmed njih je – v Trbovljah, sredi Mesta Akrobatov. Investicija se je izkazala za smiselno, saj jo tudi Dewesoft in ostali lahko sedaj uporabljajo za meritve. 

S to opremo je na terenu do centimetra natančno označil mesta zasaditve, da smo presadili drevesa na zgornjem delu pogozditve.  

Sedaj je to edini poznan primer pogozditve po vzorcu zlatega reza. Tudi en redkih (ali edini), kjer smo se pogozditve lotili na tako znanstven način. Pa verjetno tudi en redkih (ali edini), kjer se je sveže posajeno presadilo v roku dveh tednov. 

Kako je izpadlo v drugo? V en glas odgovorita: Uroš: »Zdaj je vrhunsko!« Vid: »Ni še čisto ok.«

No, očitno tu še nismo enotni. »Ko razvijam kakšen izdelek,« razloži Vid, »nikoli ni perfektno v prvo, niti v drugo ali v tretje.« 

Bomo torej še enkrat presajali? Pogledali smo Jureta: »Nič več ne bomo presajali!« 

Torej se strinjamo – sedaj je vrhunsko! Pridite pogledat. 

.

.

P.s.: Uroš je pred kratkim prav previdno rekel: »Zdaj, ko si ogledujem spodnji del zasaditve ob cesti, pa zgornji – razlika je očitna. In me vleče … Jure je že vprašal ali bomo presadili tudi spodnji del. No, saj samo razmišljam, kako bi se lotili, da bo presaditev čim bolj uspešna, kdaj bi bil najboljši čas, morda spomladi, ko bodo optimalne razmere … Ekipa je super, ostalo rešljivo. Vid že nadgrajuje model pogozditve za večja območja.«

Sumimo, da tole ni še konec te zgodbe zasaditev (in presaditev) dreves.