»Strast do ustarjanja je v meni že od kar pomnim, vedno sem iz narave pobirala kamenje, vejice, liste, v njih občudovala vzorce mogočne narave, katere sem nemalokrat prelila na papir. Vse je bilo na listkih, na robovih zvezkov ali na prtičkih ob kavi,« pove.
Sicer komercialistka po izobrazbi se je vedno obračala k ustvarjanju, šla na risarski tečaj, si posodila knjige znanih umetnikov in dolgo v noči risala in ustvarjala.
»Čeprav nimam formalne izobrazbe iz umetnosti, je moje delo rezultat strasti, predanosti in dolgoletnih izkušenj. Kot mama sem se naučila ceniti lepoto v vsakdanjih trenutkih in to prenesti v svoje ustvarjanje. Vsak kos, ki ga ustvarim, nosi delček moje duše in pripoveduje zgodbo.Verjamem, da prava umetnost presega meje formalnega izobraževanja in se rodi iz notranje potrebe po ustvarjanju in izražanju. Moje delo je odraz te strasti in po lepoti, ki jo najdem v vsakdanjem življenju,« z iskricami v očeh pripoveduje Špela Ravnikar.
Ob rednem delu je leta 2009 prvič prijavila dejavnost in začela z izdelavo personaliziranih novoletnih voščilnic za podjetja, ilustrirala slikanice za otroke in delala izdelke po naročilu, od poslikav na otroške bodije, do stenskih poslikav in še in še.
Zaradi lastne potrebe je začela izdelovati tudi domača mazila iz smrekove smole, mazila iz sivke, ognjiča, naravna mila, deodorante. Tedaj še niso bili tako popularni kot danes, a pravi, da: »Nepoznavanje algoritmov družabnih omrežij me je speljalo na miselnost – To vsi delajo, brez veze probavat, konkurenca je prevelika! in žal nisem šla v proizvodnjo le teh, ampak so ostali v butični ponudbi.«
Pot jo je tedaj vodila v družinsko življenje in kreacijo lastnega doma. A želja po ustvarjanju ne ugasne.
Šla je na sestanek za najem prostora za ustvarjalne delavnice, a se namesto tega dogovorila za redno zaposlitev. »Za šiht, bi rekli pri nas v Zasavju,« pravi. »Pa sem spet prirezala krila ustvarjalnosti. Leta so zletela mimo, a barve se niso posušile, čakale so, da si zbistrim glavo in grem v akcijo.«
In je šla. Kot bi ta ustvarjalni duh samo čakal, kdaj lahko spet zasije v svoji veličini.
Dala je odpoved in se pogumno podala na samostojno podjetniško pot. Začela je ustvarjali unikatne rastlinske terarije, čudovit izdelek, ki popestri dom ali pisarno – je košček narave, ujet v steklenem mehurču. »Nastal je čisto slučajno, ob želji obdržati to sorto čudovite rastline pri življenju. Najbolj ji pašejo zaprti prostori brez dovoda zraka?! To mi je bil izziv, kako rastlino zapreti v stekleno posodo, ji dodati optimalne pogoje, prave materiale in iz navadnega kozarca narediti izdelek, ki bo lep, minimalističen, hrati pa eleganten in se bo bohotil od življenja.«
Tako v retro steklenih posodah, ki stojijo na masivnem hrastovem podstavku, rastejo majhni svetovi – terariji, v katerih se vsak list in kamenček zlijeta v ravnovesje. Čudovito darilo, ki ga kupiš nekomu ob obletnici, osebnem prazniku ali kot pozornost.
Zaradi želje le-tega postaviti na nagrobni kamen se je razvila ideja o liniji Memory, kjer je v steklenem elegantnem kozarcu ujeta prava preparirana vrtnica z dekorjem. Trajen nagrobni dekor, ki sam po sebi pove več kot tisoč besed in s katerim izkažemo spoštovanje do naših preminulih.
Ob praznikih in posebnih trenutkih pa ustvarja tudi aranžmaje, ki s svojo tišino govorijo več kot besede.
Ampak njena ustvarjalnost se tu ne konča.
»Razvijajo se novi izdelki, večina po naročilu strank, kar imam najraje. Potem je tu še organizacija poslovnih daril, aranžiranja, peka sladkih dobrot in pogostitev …« se kar nasmeje, ko razlaga o svojem delu.
»Rada delam raznoliko, izzivi so mi strast,« pove. Prav to je bil tudi razlog, da se je pred kratkim pridružila ekipi Katapulta kot administrativna podpora startupom in uspešnim podjetjem. »Tu spoznavam ljudi, ki iz idej gradijo resničnost. Tu vidim energijo, pogum in tisto iskro, ki jo začutim vsakič, ko nekaj nastaja. Kaj bo jutri, pa se pustim presenetiti.
Nikoli ne veš, mogoče pa prodaja zraste čez noč in bom sama potrebovala njihovo pomoč.«
Kamorkoli jo zanese pot, vedno bo njeno bistvo – ustvarjanje. Pa naj bo z rastlinami, barvami ali okusom. »To je moj način, da ostanem povezana – s sabo, z drugimi in z življenjem. Mladi bi temu rekli ADHD, naša generacija temu reče delavnost.«
Več o Špeli Ravnikar in njenih izdelkih si poglejte na FB strani MilArt.si >>
