"En cajt sm meu prilko letet z akrobatskim avijonom. Kumerat, to je pa čist’ upln! Če maš vsaj mal bencina v žilah pa si mel prilko kej tazga sprobat, pol veš, kua ti hočm povedat.

Akrobatsk avijon je že po naravi čist zmešan. Če u zavoju spustš palco, gre direkt u dolino – useka ku kamn. Sam zarad tega je pa tuk bul okretn, da lahk spreminja smer ku zmešan. Potniški so pa druga pesm – so nrjen tku, da sam lepo držijo smer, so stabiln’, sigurn pa niso tuk zanimiu.

Ldje smo isti. Večin ne paše na glavo pikirat. Pol nas je pa še ene par norcu, k’ nas take utirjene poti ne zanimajo. Mi rabmo akcijo, nove izzive, pa da stalno testiramo, do kam še lahk pr’lezeš.

Vsaka firma, vsaka prtija pa vsaka dulina rab oboje: un ku se držijo reglcu, pa une tadruge – akrobate, ku skus ene furklce špilajo. Če maš ubuje pa da se med sabo ne štrajtajo – mater, to so pa pol čudeži!

Tu je tku ku u živleji. Usak za sjebe vej.

Na kuonc je važn sam de skup držimo.

Pa pika.

Knezov pob
Akrubat