MAZU

Lakonca. Žabe so regale, ptički peli, pa tudi mufloni in zajčki so nas kdaj pozdravili. A kaj ko je bilo vse tako zaraščeno, da se še mufloni niso našli, zajčki pa spotikali ob robidovje. Več kot razgledov je bilo šavja, več kot sproščenega sprehoda pa mučenja čez drn in strn.

Pa smo šli v akcijo. Jure je vzel v roko laksar’co, Uroš motorko, Petra kakšne škarje, Vid pa sekiro. A to ni šlo nikamor … Komaj kaj se je poznalo na 15 ha površinah. Prvi smiseln nakup je bil mulčer (oranžen, seveda). Zakon, končno se je kaj poznalo. Potem smo se vsi opremili v delovne obleke in zaščitno opremo. Dobre motorke, boljše laksar’ce. In naša “maskota” – džip, s katerim se pripeljemo skoraj kamorkoli. 

Kupili smo še nepogrešljiv traktor, ki še čaka, da ga oblečemo v oranžno. Pa prikolico. In polno drobnarij. Pobrali smo smeti in kamenje, obogatili zemljo, razredčili gozdove, uravnali teren, redno kosimo in nasploh urejamo, kot bi bil to naš dom. Končno je okolica začela dobivati čisto novo podobo … 

Gozdovi so zadihali in spustili na svoje dno sončne žarke. Zasadili smo nova drevesa in posejali stotine vreč trave – no, pošteno smo se namučili, da je prišla na plano, saj je bila zemlja pred tem res slaba. A smo tudi to uredili. Ob vsem tem pa se z veseljem družili, veliko presmejali, še več naredili, ob večerih pa modrovali ob ognju v našem ognjišču. Mimogrede – posedamo pa na klopicah, ki smo jih sami mojstrsko nažagali. Ja, kar veliko žuljev in znoja smo že pustili tu gori. 

Ja, vemo, še veliko dela nas čaka. Luka in Uroš sta vso urejanje postavila na še višji nivo, z vsemi dokumentacijami in simulacijami. Želimo si, daa nam tudi vi poveste svoje predloge – kaj še naredimo, da bo okolica Mesta Akrobatov prijetna za vse?