Trboveljskega kratkohlačnika je, kot večino tedaj, sprva strigla mama. Ko je v četrtem razredu prvič stopil v frizerski salon, mu je ta obisk kreiral nadaljnje življenje – ne da bi se takrat tega sploh zavedal. Zagledal je namreč moškega frizerja, ki je zabaval stranke, iz ljudi izvabljal smeh, se lahkotno gibal in opazno užival v svojem delu. »To bi bil jaz,« je čisto po otroško pomislil. Prav ta misel, ta intenziven spomin ga je vodil, da je na informativnih dnevih poleg šol za vojaka in mehanika zavil še v frizersko. Takoj je bilo jasno – to je to, to bo zanj, ker: »Bilo je ful punc,« je pač iskren.

A očitno je bilo še nekaj, da je tam tudi ostal. »Takrat še nisem vedel, kam me bo pot peljala, sem pa že čutil, da delo z ljudmi, roke, forma in ustvarjanje niso le poklic, ampak način življenja.«

Prakso je delal pri priznanem ljubljanskem frizerju Stevu, ki je v fantu hitro prepoznal talent. Že v drugem letniku je dobil povabilo na Akademijo v Stuttgard, kjer je kot najmlajši udeleženec tam dobil še potrditev, da je na pravi poti, obenem pa je zaznal svojo lakoto po znanju. Videl je, kaj svet ponuja, koliko znanja je v tem poklicu, koliko ustvarjalnosti in možnosti. Iz leta v leto je bil bolj predan poslovni poti.

»Hitro sem začutil to zadovoljstvo ob delu, saj kot frizer v kratkem času vidiš rezultat, vidiš spremembo na človeku. Nekaj posebej prijetnega je v tem, ko stranka v ogledalu vidi svojo lepoto, ko kar pridobi samozavest, oči pa zasijejo od zadovoljstva. A ni to nekaj najlepšega, kar lahko s svojim delom narediš?«

FRIZERSKI SALON

V svojih dvajsetih letih je v Celju sodeloval s Kristjanom, s katerim sta skupaj gradila profesionalno zgodbo. Z njegovo pomočjo in zaupanjem je šest let deloval kot demonstrator za L’Oréal– izobraževal je frizerje in predstavljal blagovno znamko po območju bivše Jugoslavije.

Pri svojih 28ih letih se je podal na samostojno pot in odprl frizerski salon. Redno se izobražuje v Londonu, na eni najprestižnejših frizerskih akademij na svetu – Vidal Sassoon. »Tam te ne učijo ponavljanja, temveč razmišljanja. Učijo te, kako sam ustvarjaš tehnike, kako razumeš geometrijo, linijo, strukturo in osebo pred sabo. To znanje me je zaznamovalo za vedno,« hvaležno pove.

Prav znanje iz Londona ga je postavilo na vrhunski nivo frizerjev. Še vedno se redno udeležuje izobraževanj, ki so v samem vrhu frizerske panoge.

Ne le znanje; stranke povedo, da ima neko danost, da jih že ob prvem pogledu zelo dobro oceni – stil oblačenja, kretnje, postava, lasje, obraz … in v trenutku začuti, kakšna frizura bi ji najbolj pristajala. Kako mu to uspe? »Ne vem. To so stvari, ki so v tebi, tega se ne da naučiti.« Zato mu stranke najraje rečejo: »Luka, naredi z mojim lasmi, kar želiš.«

Ko govori o salonu, rad poudari: »V našem salonu ni tračanja. Tega ne pustim niti našim frizerkam, tračanje je prepovedano! Stranke pridejo po dober občutek, ne po negativno energijo, kar trači so. Imamo pa dobro glasbo, umetniške slike Severine Trošt in veliko smeha.« Tako za marsikatero stranko, ki jo striže tudi že 25 let, ne ve, s kom dela v službi, ve pa, kdo je kot človek. In to je bistvo, poudari.

BARBER SHOP

Pred nekaj leti je odprl še barber shop (brivnica), prvega v Zasavju. Pred tem je šel še na izobraževanje v Rotterdam, na akademijo Shorem, v samo osrčje rojstva brivnic.

Zakaj ta korak? »Preveč moškega je v meni, da bi mi bilo v redu po več dni biti samo z ženskami. Pogrešal sem moško debato in druženje. No, pa sem odprl barber shop.«

Čeprav rad poudari: »Sem bolj frizer kot brivec.« Ženski lasje zahtevajo več geometrije, domišljije in znanja – in prav to znanje je pridobil v Londonu. Zanimivo je, da tam dostikrat rišejo kot arhitekti, šele potem gredo v salon. Gre za geometrijsko striženje, pri čemer las postane močnejši in se manj cepi.

USNJENE ZAPESTNICE

Kot bi ustvarjalnost ne dopustila statusa quo-ja, je začel izdelovati še usnjene zapestnice. »Kot metalec in roker po duši sem rad nosil usnjene zapestnice. Ker se jih je težko dobilo, zato sem jih začel izdelovati sam.« Najprej le eno, dve, tri … Ko je ugotovil, da ga to ustvarjanje pomirja, jih je delal ves vikend, praznik … in jih naredil 600. Za dušo. »Želel sem is enkrat izkusiti, kako je prodajati na štantih. No, pa sem šel na metal days in prodal te zapestnice.« Kaj jih je ostalo, jih prodaja preko spletne trgovine, večinoma v Anglijo in Ameriko.

Jih še dela? »Ne. Ampak bom spet začel, ker se večkrat spomnim, kako dobro sem se počutil, kakšen mir sem čutil v sebi, ko sem to izdeloval.«

SERVISER ŠKARIJ

Povsem po naključju je postal še serviser škarij. Sprva za dušo, nato pa se je zgodba razvila v nekaj večjega. Zaupali so mu uvozništvo za Evropo – blagovno znamko Yamamoto. V 12 letih je servisiral več kot 3.000 škarij in ima certifikat angleškega brusilca.

Kar si zamisli, uresniči, idej pa ni malo. »Ja, kar se tega tiče, imam jajca,« kar direktno po zasavsko pove. »Kar bom naredil, bom verjel v to stvar tako močno, da bo že nekaj nastalo.«

V prihodnosti načrtuje akademijo za striženje, saj rad uči tako punce v salonu kot ostale mlade. »Ker verjamem, da znanje nima smisla, če ga zadržiš zase.«

Čeprav pravi, da mu »nič ne fali«, stalno rabi izzive, premike, nova znanja. »Nočem kar zaspati. Ves čas bi nekaj grizel, nekaj ustvarjal.« Definicija Akrobata.

Ko ni v salonu, ga lahko najdemo v kajaku, kjer lovi ribe, na motorju, pri street workoutu ali ob metalu in hard rocku.

PODJETNOST

Ko vstopiš v salon, zagledaš steno, polno izobraževalnih certifikatov. Poleg izobraževanj za frizerstvo se udeležuje tudi seminarjev za prodajo in marketing. Zakaj?

»V vsaki storitveni dejavnosti je zelo pomembno podjetniško znanje. Zato – če greste na svojo pot, usvojite osnove podjetništva. Še preden sem odprl salon, sem že pol leta prej hodil do računovodje, da sem se učil – kakšni so davki, kako poteka nabava in materialno poslovanje, kako urejati papirje …«

Podjetnost, pravi, mu je nekako naravna. To ima v sebi. »Že pri malenkosti. Naprimer – zadnjič sem kolegico frizerko vprašal: Pa zakaj kupuješ vsak mesec po eno škatlo rokavic? Kupi jih 10 naenkrat, pa dobiš še 2 brezplačni. Pri takih zadevah se naredi razlika – ta višek denarja lahko razdeliš med svoje zaposlene, da so tudi oni dobro plačani. A ni to fajn?«

LOKALPATRIOT

Lokalpatriot je vedno pogledoval v zasavsko dolino. »Zakaj ne bi ravno v Trbovljah, ko tedaj ni bilo nič, naredili premik kar se tiče frizerstva in mode? Tu sem doma. Tu se dobro počutim. Raje delam v manjšem kraju, ki nudi več miru, več pristnih pozdravov in pogledov v znane oči.«

Danes ponosno pove, da: »Verjamem, da nas je veliko takih, ki smo prinesli pozitivne spremembe v Zasavje. Zadnje čase zelo in lepo napreduje. Veliko domačinov ostaja doma. Veliko se jih sedaj tudi priseljuje.« Zelo pozitivno gleda tudi na Mesto Akrobatov. »Ponosen sem na vse, ki krepijo razvoj in napredek Zasavja. Močnejše kot je okolje, več je priložnosti tudi za nas, majhne ustvarjalce na vseh področjih. Razvoj gre z roko v roki.«Pri tem kot pozitiven primer izpostavi tudi Urha iz Bistroja Bombina.

Potihoma doda še: »Željo imam, da bi bil enkrat s salonom v Mestu Akrobatov. Dajte me na listo.«

NASVET MLADIM

Od nekdaj je imel rad delo z ljudmi, obenem pa: »Starejši kot sem, bolj imam rad mir.« Tudi svoje zaposlene spodbuja v kariernem razvoju in obenem poudarja kvalitetno življenje. Skrbi, da so delovni časi njegovih zaposlenih prijazni, da so plače lepe, odnosi pa iskreni.

Kaj bi svetoval mladim, ki stopajo na samostojno poslovno pot? »Verjemi v svojo zgodbo. Bodi trmast. Grizi naprej. Toliko časa, da ti uspe. Začetki so težki. Rezultati nikoli ne pridejo hitro. Vse je grizenje na dolgi rok. Ampak se izplača.« 

Ko se želimo stisniti v njegov urnik frizerskega salona, najde prvi prost termin tedne ali celo mesece vnaprej. »Ampak,« hitro poudari, »z veseljem si vzamem čas za nekoga, ki pride prvič. Zato: ne se ustrašit’, pokličite.«

Preberite si več na: Deluks.si