Zanimive misli Huberta Koslerja iz pogovora
Prvih 20 let je težko, potem pa stvari stečejo.
Najprej moraš imeti jasno vizijo, kaj želiš doseči, nato pa si postaviti strategijo, kako te cilje uresničiti.
Dogovorili smo se za investicijo v višini 32 milijonov in na koncu je investicija res znašala 32 milijonov. Pogosto slišimo predstavnike drugih podjetij reči: »Bilo je 10 % več, saj je to logično.« Včasih pa je odstopanje celo 100-odstotno. Ampak zakaj naj bi bilo to logično?
Moj princip odločanja je naslednji: ne glede na to, ali sprejemam odločitve za podjetje v japonski lasti ali zase, uporabljam enaka merila. Ne smeš razmišljati v smislu: »Saj to ni moje, saj je vseeno.« S takšnim razmišljanjem dolgoročno ne boš obstal v podjetju.
Kako zgraditi zaupanje vodstva do lastnikov? Korak za korakom, z nenehnim doseganjem dobrih rezultatov. Bistveno je, da te začnejo obravnavati kot kredibilno osebo, ki ji lahko zaupajo. Vse, kar sem napovedal, smo dosegli ali presegli.
Slovenijo prepoznavajo kot državo z zelo razvito robotiko.
Imam hobi in službo. To, kar počnem, so zame lepi hobiji, saj vse to resnično rad počnem. Seveda pa za to potrebuješ tudi razumevanje in podporo domačih.
Vedno je fajn, ko nekaj postaviš, nekaj ustvariš, nato pa si ljudje pridejo ogledat tvoje delo in rečejo: »Ja, res je lepo.«
Veliko ljudi je nacionalizacija psihično uničila, nekatere pa je pozneje prizadela še denacionalizacija. Med njimi je bil tudi moj oče. To je res mukotrpen proces.
Stara mama je vedno rekla: »Glej, nam so vse vzeli, znanje pa ti ostane. Uči se, mulc.«
Družbi služimo tako, da ljudem ni treba opravljati težkih fizičnih del, saj jih namesto njih opravijo roboti.
Vedno moraš zagotavljati kakovost in dobre rezultate. V poslu ljubezni ni.
