Okoli bodočega Mesta Akrobatov je že začrtana kolesarska in sprehajalna pot. Izven te poti urejamo površine, da se bodo do konca gradnje drevesa že razbohotila, grmovje že ustalilo, cvetje že udomačilo.
Foto: Nejc Rajtmajer, z rumeno označena kolesarska in sprehajalna pot
Od samega začetka nam je pomembno vodilo: Mesto Akrobatov ne bo le prostor visoke tehnologije in priložnosti za slovenske inovacije, ampak tudi prijetno okolje za bivanje in nasploh vsakdan. Zato veliko pozornosti namenjamo zelenim površinam, ki bodo dostopne vsem. Na pogosto vprašanje izvajalcev »ali dodamo ograjo in zapremo« je Juretov odgovor vedno odločen: »Ne. Mesto Akrobatov bo odprto za vse.«
Na straneh socialnih omrežij Instagram >>, LinkedIN >> ali FB Mesto Akrobatov >> lahko spremljate ta napredek.
In potem pridejo izzivi.
Počistimo zaraščena območja, uredimo površine, pripravimo za park in zasejemo travo. A ne raste. Zasejemo še enkrat, tokrat več. Nič. Naredimo delovno akcijo in počistimo kamenje, ponovno zasejemo. Nič. Minilo je že nekaj mesecev in še tistih nekaj bilk trave, ki so pokukale iz zemlje, je požgalo poletje. Zelene površine so spominjale bolj na kamnito puščavo kot na park.
Naša neučakanost ali le močna želja, da se to čimprej uredi, res ni izbrala najboljšega trenutka za tako opravilo. Danes se nasmejemo: »Sejanje trave smo se lotili prav akrobatsko– sredi najhujše vročine.«
A kdor vztraja, se trud poplača!
Najprej smo napeljali vodo za zalivanje. Potem pa je prišel ključen element: kompost iz CEROZa.
Tu pa je lokalpatriotom nastala zgodba, vredna zapisa.
Enes Rakovič, direktor CEROZa, in Uroš Zalokar, ki skrbi za zelene površine Mesta Akrobatov
CEROZ skrbi za čim bolj smotrno ravnanje z odpadki, ki jih zberejo iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Radeč, jih predelajo in določen delež prodajo kot sekundarne surovine.
Tu pridemo do komposta. Biološki odpadki od gospodinjstev naše regije so se zbrali na CEROZu, kjer so jih preko natančnega postopka spremljanja temperature in vlažnosti ter stalnega obračanja v 12 tednih predelali v kompost. Ta kompost je obogatil zemljo na področju Mesta Akrobatov, da lahko raste trava in ostalo zelenje, kjer se bomo lahko vsi prosto sprehajali in uživali v lepi naravi.
Enes Rakovič, direktor CEROZA, nas je obiskal in povedal: »Z vidika krožnega gospodarstva se mi zdi fino, da se kompost porabi prav tu. Iz Zasavja pride, mi obdelamo, v Zasavju ostane in pripomore k nečemu, kar bo v dobrobit celotni regiji.« Enes nas sicer opozori, da bo trava tako rastla, da bomo imeli težavo s prepogosto košnjo. Ni problema, Uroš že trenira dva robotka. Včasih se še malo kregajo, občasno se razumejo, a počasi se bosta udomačila.
Enes še pove: »Odraščal sem v času, ko je bil razcvet gospodarstva v Zasavju, Sava pa črna. Vem, kaj pomeni bogastvo služb, pa tudi kaj pomeni propad večine podjetij, ko služb ni. Vem tudi, kakšna je razlika pogleda v črno Savo ali sedaj, ko jo gledaš skoraj kot Sočo. Zato cenim gospodarstvo in službe, kar bo Mesto Akrobatov omogočalo, pa tudi čisto Savo in nasploh lepo naravo za prijetno bivanje. Zato nam je ta zgodba všeč, saj s krožnim gospodarstvom vsak izmed nas v regiji pripomore k temu, da bomo imeli prijetna območja za sprehode, šport in sprostitev.«
Več o CEROZU
CEROZ je center za ravnanje z odpadki Zasavje, ustanovljen leta 2005. 38 zaposlenih skrbi, da se naši odpadki predelajo in ponovno uporabljajo. So gospodarsko javno podjetje, ki ne dela za dobiček. (Zaenkrat tudi še rešujejo dolgove neprijetne zgodbe iz preteklosti, a tudi to se bo kmalu uredilo.) Letno dobijo 3500 ton bioloških odpadkov, od česar naredijo približno 1500 ton 1. kvalitete komposta. Vsakdo ga lahko pride iskat.
Ena izmed zanimivih akcij k spodbujanju krožnega gospodarstva je tudi sodelovanje s šolami in vrtci, kjer otroci naredijo izdelke iz različnih odpadkov. Te izdelke imajo ponosno razstavljene na sedežu podjetja.
Veliko delajo tudi na ozaveščanju ljudi, kako se odpadki pravilno ločujejo. »V vsem tem krožnem gospodarjenju z odpadki res pomaga, če pazimo, da v kante za biološke odpadke NE mečemo plastičnih vrečk. Te so res izjemno moteče, saj jih je težko obdelati,« povedo. Res je – ko smo površine prekrivali s kompostom, so se v njem še našli delci plastičnih vrečk.
Skupen nam je čut do narave, čut do lepega in želja ustvarjati prijetno okolje za vse.
