Zanimive misli Janeza Novaka iz pogovora
Pričakujem, da ima mladost neko lastnost, ki se ji reče radovednost. Radovednost lahko skupaj z znanjem, ki ga dobiš skozi prakso, pripelje do inovativne ustvarjalnosti. Če to združimo z možnostmi, ki jih imamo v našem podjetju, se lahko to dobro obnese.
Eno je, da znaš nekaj narediti, drugo pa, da se znaš oglašati – da ljudje izvedo zate.
Internet je fantastičen, saj lahko z njim izveš kaj koristnega. Seveda pa moraš biti malo radoveden, da sam poiščeš informacije, ne pa le gledaš neumnosti.
Ob vsem razvoju se sprašujem – ali vse to res rabimo?
Potreba po rasti, ki jo naš svet rabi, poganja razvoj. Na drugi strani pa se kopičijo odpadki in zmanjšujejo naravni viri.
Težko si predstavljam, da bi v današnjih časih začel novo podjetje. Pred osamosvojitvijo je bilo nekako zelo dobro vzdušje za podjetništvo. Danes si predstavljam, da je to težje. Težje je dobiti idejo, kaj bi delal, ker je precej tega že prisotnega. Sicer bi mogoče mladi rekli, da se še marsikaj da, sploh v povezavi z umetno inteligenco … Sigurno se da.
Šport ti gradi disciplino, osredotočenost pri izvajanju, fokus in zahteva, da daš vse od sebe. Vse to je pomembno tudi pri poslu in inženirstvu. Ne moreš “biti na pol”.
Otrokom je treba pustiti svobodo. Če se nekdo za nekaj navduši, mu moraš pustiti, da to počne. Če je navdušen nad tem, da bo delal v podjetju, naj dela. Če je pa navdušen, da bo gasilec, naj bo pa gasilec; če je navdušen kajakaš, naj bo kajakaš.
Pri umetni inteligenci je tako kot z vsako napredno rečjo – lahko je orodje ali pa orožje. Z dobro nabrušenim nožem lahko odrežeš kruh, lahko pa tudi narediš komu škodo. Odvisno je od človeka, od njegove zavesti, od zavedanja – kaj hočeš.
Zelo cenim svobodo, zato sem tudi šel na svoje, in jo rad dam tudi drugim.
Koliko je ustvarjeno vredno za širšo družbeno skupnost, za uporabnike? A si kaj vrednega naredil? Potem je pa pomembno, kako si to naredil – si bil pošten do zaposlenih in širšega družbenega okolja, si bil etičen, si gradil kulturo v podjetju …?
Ljudje diktiramo naravo in naravne vire. Verjetno bomo v prihodnje prišli do zavedanja, da tako ne bo šlo več. Dobro bi bilo razmišljati, da bi že sedaj velik del ustvarjenega denarja koristno uporabili za dejavnosti, ki bi zavirale degradacijo okolja in poskrbele za prihodnost. Takšna dejavnost ne bo neposredno ustvarila dobička, bo pa preprečila škodo.
Lažje je, če imaš denar. Lažje kaj investiraš. Ta denar lahko pošlješ v nek nov cikel ustvarjalnega razvoja, ki bo prinesel novo vrednost. Ta denar bo moral najti pot v tiste dejavnosti, ki ne bodo ravno prinašale dobička, nas bodo pa obdržale na tem planetu, kjer nam grozi veliko okoljskih težav.
Fajn je, da kaj zaslužiš, saj lahko s tistim denarjem kaj narediš. Ni pa denar cilj. Cilj podjetja in podjetnika je, da ustvarja vrednost. To, kar je vredno, je nekdo pripravljen plačati. Če znaš dobro narediti, boš s tem dobil tudi nekaj denarja.
Če bi prodal podjetje? Sploh ne. Zakaj pa bi? Ni bistvo v tem, da imaš denar. Bistveno je, da se imaš fajn, da nekaj ustvarjaš. Ne bi pa rad, da mi nekdo diktira, kaj moram delati.
Vsi zaposleni so top. Vsi so potrebni. Vsi so v podjetju pomembni. Sodelavci ustvarjajo vrednost.
Pomembno je, da tisto, v kar vlagaš svoj razvoj, ustrezno zaščitiš. Zaščitimo tisto, kar je vredno. Težko je pa vnaprej vedeti, kaj bo vredno, lahko le predpostavljamo.
V poslanstvu inženirja je nekaj družboslovca. Je pa res, da je v poslanstvu družboslovca malo manj inženirstva. Družboslovci zelo obogatijo inženirsko okolje.
